Davek na dobiček v BiH: Primerjava z EU

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri podjetniki izberejo določene države za ustanovitev podjetja? Odgovor se pogosto skriva v štirih preprosto izgovorjenih besedah – davek na dobiček podjetij. Nizka davčna stopnja lahko pomeni razliko med poslovnim uspehom in propadom, še posebej v začetnih fazah poslovanja.

Fascinira me, kako majhna sprememba davčne politike drastično preoblikuje gospodarsko pokrajino neke države. Bosna in Hercegovina (BiH) je v zadnjih letih pritegnila pozornost investitorjev ravno zaradi svoje izjemno konkurenčne davčne stopnje na dobiček.

Bosna in Hercegovina s svojo konkurenčno davčno stopnjo 10% predstavlja privlačno poslovno okolje za slovenske podjetnike. Pred odločitvijo o izkoriščanju te davčne prednosti pa je pomembno razumeti celoten postopek ustanovitve podjetja v BiH, saj davčne ugodnosti pridejo v poštev šele po uspešni registraciji.

Trenutna davčna stopnja v BiH

Kolikšen je davek?

Predstavljajte si, da imate na mizi dve investicijski priložnosti – eno v BiH in drugo v tipični zahodni evropski državi. V BiH vas čaka neverjetno nizka 10% davčna stopnja na dobiček podjetij! Številka, ki mnoge podjetnike pusti odprtih ust in jih prisili v ponovno preverjanje podatkov. Ta izjemno privlačna stopnja postavlja BiH med davčno najbolj konkurenčne države v širši evropski regiji in je eden ključnih razlogov, zakaj odpreti podjetje v BiH postaja vse pogostejša odločitev med domačimi in tujimi investitorji.

Davčna stopnja je enotna in velja za vse vrste podjetij, ne glede na velikost ali sektor delovanja. Davčna osnova je bruto dobiček podjetij, zmanjšan za priznane stroške, povezane s poslovnimi transakcijami družbe. Zanimiva podrobnost sistema razkriva, da rezidenti (podjetja s sedežem ali središčem poslovanja v BiH) plačujejo davek na dohodek od dobička, ustvarjenega tako v državi kot v tujini.

Nerezidenti medtem plačujejo davek samo od dohodka, ustvarjenega znotraj BiH. Kapitalski dobički so vključeni v davčno osnovo, kar poenostavlja izračune in zmanjšuje administrativne obremenitve podjetij.

Kako je strukturiran davčni sistem?

Davčni sistem BiH deluje kot sinhroniziran mehanizem, čeprav država sama deluje kot razdeljena administrativna enota. Sistem oblikujeta dva glavna politična subjekta – Federacija BiH (FBiH) in Republika Srpska (RS). Davek na dobiček podjetij je eden redkih davkov, ki je harmoniziran med obema entitetama, kar podjetjem omogoča predvidljivo poslovno okolje po celotni državi.

Medtem ko se osnovna davčna stopnja ohranja pri 10%, davčni sistem ponuja še dodatne ugodnosti, ki podjetnikom jemljejo dih. FBiH na primer omogoča 30% znižanje davka na dohodek za naložbe v proizvodno opremo, vredne več kot 50% realiziranega dobička. Povečajte vložek in nagrada sledi – petletna investicija v višini 20 milijonov BAM prinaša neverjetno 50% znižanje davka! Takšne spodbude izstrelijo BiH na vrh seznama davčno prijaznih destinacij za proizvodna podjetja.

Dodaten ključni element sistema predstavlja prenos izgub. Podjetja lahko neto izgube iz poslovanja prenesejo naprej za obdobje 5 let, kar zagotavlja fleksibilnost pri poslovnih nihanjih. Strukturne značilnosti sistema kažejo jasno strategijo – privabiti čim več tujih investicij z minimalnimi davčnimi obremenitvami in maksimalnimi spodbudami za reinvestiranje.

Primerjava z državami članicami EU

Kje se BiH uvršča v primerjavi z EU?

Postavljanje 10% davčne stopnje BiH ob bok povprečju EU je kot primerjava športnega avtomobila z družinskim kombijem – oba imata štiri kolesa, vendar služita popolnoma različnim namenom. Povprečna davčna stopnja na dobiček v EU znaša približno 21%, kar pomeni, da BiH ponuja več kot 50% nižjo obdavčitev! Osupljiva razlika postavi BiH na zemljevid kot izjemno konkurenčno davčno destinacijo. Medtem ko večina držav EU postopoma znižuje svoje davčne stopnje, ostaja razkorak še vedno ogromen.

Edina država EU, ki se lahko kosa z BiH, je Bolgarija s svojo 10% davčno stopnjo. Latvija in Litva sledita z 15% stopnjo, pri čemer Litva dodatno znižuje stopnjo za mikro podjetja na zgolj 5%. Države kot so Francija, Nemčija in Italija medtem ohranjajo davčne stopnje med 25% in 30%, kar jih postavlja na popolnoma drug konec spektra. Slovenija s svojo 22% stopnjo (od 2024 dalje) predstavlja srednjo pot, a še vedno zaračunava več kot dvakrat višji davek kot BiH.

Morda najbolj fascinanten aspekt primerjave ni samo nizka nominalna stopnja, ampak tudi preprosta struktura davčnega sistema BiH brez številnih izjem in zapletenih pravil, ki pogosto otežujejo davčno skladnost v EU. Podjetja v BiH se soočajo z manjšo birokracijo, nižjimi stroški računovodstva in večjo predvidljivostjo, kar predstavlja dodatno konkurenčno prednost poleg same davčne stopnje.

Posledice nizkega davka na dobiček

Mnogi ekonomisti bi rekli, da je 10% davčna stopnja v BiH kot dvorezen meč – privablja investicije, a hkrati odpira vprašanja o vzdržnosti javnih financ. Nezadržno privlačna davčna politika je ustvarila pospešen pritok tujih investicij, še posebej v proizvodnem sektorju. Gre za klasičen primer ekonomije v razvoju, ki je pripravljena kratkoročno žrtvovati davčne prihodke za dolgoročno gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.

Prenizka davčna stopnja sicer prinaša tudi resne izzive. Javni sektor se sooča s kroničnim pomanjkanjem sredstev, kar negativno vpliva na kakovost infrastrukture, izobraževanja in zdravstva. Takšna situacija ustvarja paradoks – država postaja davčno privlačnejša za podjetja, medtem ko kakovost življenja za prebivalce morda stagnira. Pomislite na avtomobil z močnim motorjem, a šibkimi zavorami – vprašanje je, kako dolgo lahko takšna kombinacija funkcionira brez težav.

Sosednje države vse bolj opažajo “davčno odtekanje”, ko podjetja registrirajo sedež v BiH, poslujejo pa drugod. To povzroča napetosti v regiji in pritiske za harmonizacijo davčnih stopenj. EU pozorno spremlja situacijo, zlasti v kontekstu pristopnih pogajanj, saj takšna davčna politika potencialno predstavlja nelojalno konkurenco enotnemu trgu. Navkljub izzivom nizka davčna stopnja ostaja močan adut za gospodarski razvoj BiH, vendar bo ravnotežje med privabljanjem investicij in zagotavljanjem ustreznih javnih storitev ključni izziv prihodnosti.